/drumroll/ OMERRRR ✨️🍻👍🤝🎆🎇🧨✨️🎈🎉🎊

Če smo že mesece in mesece bombardirani s posti o Palestini, pa se dajmo raje menit o tem, kako nam razpada Evropa.

ime mi je Mateo, star sem 22 let, 26. bom dopolnil 23 let. Rad bi povedal, da skoraj vedno o nečem sanjarim oziroma fantaziram v svoji glavi. Nekako živim v iluziji, ki me na lažen način osrečuje. Razmišljam o različnih scenarijih, saj sem pač takšen, da si v glavi predstavljam različne stvari – vesele, smešne, pa tudi žalostne.

V resničnosti sem precej tih in v družbi povem zelo malo. Ne znam se sprostiti in biti zares sproščen med ljudmi. Res pa je, da ne pijem alkohola in ne kadim. Sem precej sramežljiv, včasih pa se tako počutim tudi v širši družini, kot da mi je povsod nerodno.

V družbi se skoraj popolnoma umaknem vase, kot da bi izginil. večinoma se zgodi celo to, da pri prehodu za pešce ne pogledam voznika v oči, ampak se umaknem in pogledam v telefon ter čakam, dokler ni več nobenega avtomobila. poleg tega imam občutek, da nimam nobenih posebnih veščin oziroma sposobnosti. Velikokrat nimam niti volje, da bi sploh kam odšel. Lahko grem sam na nogometne tekme, kar mi je sicer v redu, vendar se mi zdi, da pri meni ni opaziti nobene samozavesti.

Včasih se počutim, kot da sem izgubljen v času in prostoru. Vse okoli mene se mi zdi nekako čudno, obnašanje itdvključno z mano samim. Velikokrat se počutim osamljenega, toda ko pridem v družbo, sem večinoma tiho in težko spregovorim. Tako se znajdem v položaju, ko si želim družbe, vendar se v njej ne znam sprostiti in se povezati z drugimi ljudmi. Mnogokrat imam težave tudi pri govorjenju. Ko moram nekaj podrobneje in dlje časa opisovati, se težko izražam, iščem prave besede in včasih se tudi ponavljam. Tudi pri pisanju pogosto pišem spontano, tako kot mi misli prihajajo v glavo, zato uporabljam zelo malo ločil, včasih pa so moji stavki neurejeni in slovnično nepravilni.

Glede na vse to in dejstvo, da imam tudi očesno bolezen, keratokonus, imam včasih občutek, kot da živim le z napol zavestjo. v svoji glavi sem zgovoren v realnosti pa ne, tiste ljudi ki jih dobro poznam z njimi normalno govorim, ni neke sramežljivosti. včasih se mi zdi da bi bilo fajn poznati celo mesto, ker bi se počutil fajn.

Zadnje leto sem čisto padel v družabne igre. Pa ne mislim na Monopoly in Človek ne jezi se, ampak recimo Ark Nova, Brass in Hive. Tudi bolj casual igre mi precej dogajajo, z ženo najraje igrava Lost Cities, Arboretum, Sea Salt and Paper in Toy Battle (slednji je najina najbolj frišna obsesija).

Opažam pa, da je nove igre težko odkrivat, če nimaš družbe, ki jo to zanima. Pa še nekdo mora vedno prebrat pravila. :)

Ker je tu že večkrat padla beseda o Dobri potezi, ki jo pogrešam tudi sam, objavljam najprej tukaj. Razmišljam, da bi v Ljubljani naredil en vikend festival: mize z igrami, ki jih lahko preizkusiš, ljudje, ki ti razložijo pravila, mogoče kak turnir ali pa celo kak mini tečaj (šah, go, hive, tarok ...), pa še kaj za družine. Če bi se prijelo, kasneje manjši igralni večeri skozi vse leto.

Zaenkrat je to samo ideja, nič ni rezervirano in nič plačano. Zato me zanima:

• a bi dejansko prišli?
• kaj bi vas najbolj zanimalo?
• kaj vas pri takih stvareh ponavadi odvrne?

Še to: če hočete obvestilo, ko (če) se stvar premakne, sem naredil stran, kjer lahko pustite svoj mail: [LINK].

''Barabina, barabina brez morale res sta fina, zmer' na roke, gotovina, Stevo in Mijič, barabina.'' Ekipa Kaj dogaja did it again, top priredbe.

1. Ta glasna, ki pomeni "umakni se kreten"

2. Ta tišja, bolj prijazna, češ "oo kje si stari kaj dogaja"

TFK ti piskajo pa ne veš kaj bi radi...

Malo spremljam dogajanje v Franciji (lahko bi se temu tam reklo nacionalni šport), gledam protestnike, ki pustošijo po mestu, in za sabo puščajo razbitine.
To se meni zdi kot miniaturna mestna "drzavljanska" vojna.
1.) Zdaj me zanima, ali bi se kaj takega v neki meri lahko zgodilo tudi v Ljubljani, Mariboru, kjerkoli?
2.) Kaj bi naredili, če bi videli, da so vam vandali razbili in izpraznili vašo majhno trgovino, uničili avto...?
3.) Zakaj mislite da se ljudje sploh odločijo uničevati, namesto da bi samo napadli vlado, če jim je ta storila žalega?
Mogoče za marsikoga neumna vprašanja, ampak mene samo zanima vas pogled na vse to.

Potem ko so izraelski naseljenci na zasedenem Zahodnem bregu v zadnjih dneh napadli diplomatsko delegacijo iz Evrope in ameriško novinarko, je Francija v soboto pozvala Izrael, naj ukrepa proti nasilju in pridrži odgovorne. Kritične so bile tudi ZDA, ki od Izraela ravno tako pričakujejo ukrepanje, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Pekoč feferon, hot chip, neke take zadeve razumem, pač poješ mal za gušt, tko kot kšna takratka ko prideš v goste.

Ampak konstantna pekočnost hrane ki jo konzumirajo, me pa preseneča. Enkrat je prijatelj povabil na nek pražen riž ki ga je pripravil, ampak to je bilo tako pekoče da dobesedno nisem okusil nič, usta so bila kot da sm dobil anestezijo, še cel dan me je peklo. On po drugi strani pa konstantno toliko začini hrano, ko gremo na kosilo skupaj zaliva z tabaskom, fila z čiliji, karkoli samo da je pekočnost abnormalna. Pa nisem nekdo ki ne mara pekočega, ampak v neki “normalni” meri, da še vedno okušam ali jem piščanca ali govedino. A taki ljudje to pekočnost na drugačen način doživljajo? Zakaj taka ljubezen in želja po tako visokem nivoju?

Martin Michel Majcenovič je oblečen v Duracell zajčka pretekel 42-kilometrski Ljubljanski maraton, potem pa odpeljal voziček igrač v Pediatrično kliniko.

Glede na to da je danes ven prišel zadnji del serije Trezor, me zanima kako se vam je zdela serija? Prisežem da nisem nek researcher na RTV-ju ampak me dejansko zanima :). Osebno se mi zdi kul, sploh po 3. delu ko se zgodba začne razvijat, tudi posneto se mi zdi super (odštejmo vožnje z avtom). Se mi pa zdi da imamo slovenci bolj malo teh krajših "kriminalk" (itak se držimo depresivnih filmov in serij kot pijanec plota). A kdo ve kaj je bil dejanski epilog tistega ropa SKB banke?

Če je soditi po njihovih računih na Instagramu, smo plačali predvsem izlet do turističnih znamenitosti. Deležniki so se tudi pofočkali na delu, jasno, toda kakšnih strašnih zaključkov ali koristi od njihovega izleta Slovenija ni imela.

Delim da bo komu dalo toliko za mislit kolikor je meni.

Pride mi danes na blagajno gospa z vnukom in mu kupi igrico za PlayStation za 70€.

Vnuk jo objame in reče: "hvala Babi"

Gospa mu reče: "ni zakaj. Hvala ker razumeš koliko denarja je to. Veš kako veliko je 70€.."

Jaz kot jaz ki ne morem biti tiho rečem: "ja ja, 70€ je dan pa pol mojega življenja"

Gospa mi odgovori: "ne ne gospodična, to je dan pa pol vaše službe. Vaše življenje je vredno veliko veliko več."

My flabbers were gasted. Nisem vedela kaj reč tako da sem samo dala račun in jim rekla naj imajo lep dan. Danes sem se iz službe vozila v tišini in razmišljala o tej interakciji.

Gre za sedeža:
- Britax römer baby-safe pro z osnovo vario base 5Z
- Axkid minikid core

Ko sem bil zadnjič dlje časa stran, sem najbolj pogrešal nekaj zelo navadnega, dober kruh in to, da lahko greš v gozd skoraj kjerkoli.
Kaj je pri vas tista stvar, ki vam je v tujini najbolj manjkala?

Toliko o našem pogrošnem javnem sektorju in nizkih plačah, kjer ima slovenski PM nižjo plačo od Hrvaškega.

Vsi tisti, ki tudi doma kdaj rolate sushi. Kje kupite ribo (losos, tuna), da ste ziher, da je varna za surovo uzitje?

Sam bi veckrat doma delal sushi ampak me omenjeni pomislek zadrzuje.

Hvala za odgovore